Zasavski gasilci opozarjajo na nevarnost požarov v suši

Dolgotrajno pomanjkanje padavin hitro spremeni razmere v naravi. Trava porjavi, listje, veje in podrast izgubijo vlago, zato se ogenj po pobočjih lahko širi precej hitreje kot običajno. V Zasavju, kjer gozdovi in naselja pogosto mejijo drug na drugega, lahko že majhen vir vžiga povzroči zahtevno intervencijo.

Gasilci iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi prebivalce pozivajo k previdnosti pri kurjenju, uporabi žara, delu s stroji in odlaganju cigaretnih ogorkov. V sušnem obdobju se nevarnost požara poveča tudi ob dejavnostih, ki so sicer videti povsem vsakdanje.

Požarna varnost se začne pri posamezniku, vendar je za varovanje narave in naselij pomembno tudi hitro obveščanje. Vsakdo, ki opazi dim, plamene ali nenadzorovano kurišče, naj nemudoma pokliče številko 112 in čim bolj natančno opiše lokacijo.

Kaj pomeni povečana požarna ogroženost

Požarna ogroženost opisuje, kako hitro se lahko požar zaneti, razširi in povzroči škodo. Na razmere vplivajo količina padavin, temperatura, zračna vlaga, veter, stanje rastlinja in izsušenost tal. Ko je več dejavnikov neugodnih hkrati, se lahko ogenj iz majhnega kurišča v nekaj minutah razširi na travnik, rob gozda ali bližnje grmovje.

Nevarnost ni enaka na vseh območjih. Južna in prisojna pobočja, suhe jase, gozdni robovi ter območja ob cestah so lahko še posebej občutljivi. V Zasavju dodatno tveganje predstavljajo razgiban teren, težji dostop za gasilska vozila in bližina stanovanjskih objektov.

Suha narava v Zasavju se vname hitreje

Zasavska pokrajina je prepredena z gozdovi, travniki in ozkimi dolinami. Ko se sušno obdobje podaljšuje, suha trava, iglice, odpadlo listje in veje postanejo lahko vnetljiv material. Veter lahko žerjavico in iskre odnese več metrov daleč, zato se požar pogosto ne ustavi tam, kjer je nastal.

Na pobočjih se ogenj širi navzgor hitreje, pri tem pa lahko preskoči naravne ovire, kot so kolovozi ali manjši jarki. Dim se v dolinah zadržuje dlje, kar otežuje pregled nad razmerami in lahko ogrozi promet ter stanovalce v bližnjih hišah.

Najpogostejši vzroki za požare

Med pogostimi vzroki so nepazljivo odvrženi cigaretni ogorki, nepravilno ugašena kurišča, žari in uporaba odprtega ognja v naravi. Tudi iskra iz izpušnega sistema ali delovnega stroja lahko zaneti suho travo. Posebno nevarna so opravila z motorno kosilnico, brusilko, varilnim aparatom ali drugo opremo, ki ustvarja toploto in iskre.

Do požara lahko pride tudi zaradi nepravilno odloženega pepela. Pepel je lahko na videz hladen, v notranjosti pa še vedno vsebuje žerjavico. Če ga odložimo v plastično posodo, ob les ali na suho travo, se lahko vnamejo okoliški materiali.

Kurjenje in delo na prostem zahtevata previdnost

Pred kurjenjem na prostem je treba preveriti veljavne omejitve in navodila pristojnih služb. V času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti je kurjenje v naravi lahko prepovedano. Kadar je dovoljeno, mora biti kurišče urejeno na negorljivi podlagi, obdano z materialom, ki preprečuje širjenje ognja, ter ves čas pod nadzorom odrasle osebe.

V bližini kurišča naj bodo pripravljeni voda, lopata ali drugo sredstvo za gašenje. Ognja ni dovoljeno zapustiti, dokler ni popolnoma pogašen. Po končanem kurjenju je treba žerjavico zaliti z vodo, jo premešati in preveriti, ali se iz kurišča še kadi ali oddaja toplota.

Pri delu s stroji je smiselno izbrati hladnejši del dneva in se izogibati suhi travi, vetru ter neposredni bližini gozda. Naprave morajo biti tehnično brezhibne, vnetljive tekočine pa shranjene in uporabljene skladno z navodili.

Varneje pri žaru, na izletu in doma

Žar naj bo postavljen na stabilni, negorljivi podlagi in dovolj oddaljen od objektov, lesenih ograj, nadstreškov ter suhega rastlinja. Pri roki mora biti voda ali gasilni aparat. Oglja in pepela ni priporočljivo odlagati v zabojnike, dokler nista povsem ohlajena.

Obiskovalci narave naj parkirajo na urejenih površinah, saj vroč izpušni sistem lahko vname travo. V gozd in na njegov rob ne sodijo pirotehnična sredstva, prižiganje ognja ali odmetavanje ogorkov. Tudi stekleni predmeti, ki v določenih razmerah delujejo kot leča, lahko povečajo nevarnost vžiga.

Lastniki zemljišč naj odstranijo suho vejevje in drugo gorljivo gradivo okoli hiš, gospodarskih poslopij ter dostopnih poti. Prostor pred objekti naj bo urejen tako, da gasilci lahko hitro pridejo do stavbe in uporabijo svoje vozilo ali opremo.

Ob požaru šteje vsaka sekunda

Kdor opazi požar ali gost dim, naj se ne približuje ognju in ne poskuša sam reševati položaja, če je ta že nevaren. Treba je poklicati 112, povedati, kaj gori, navesti čim natančnejšo lokacijo, bližnje ceste, objekte ali orientacijske točke ter opisati, ali so ogroženi ljudje.

Če je mogoče brez tveganja, je treba opozoriti ljudi v bližini in se umakniti na varno. Pri umiku je pomembno slediti navodilom gasilcev in drugih pristojnih služb. Vožnja po dostopnih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom, lahko resno upočasni prihod pomoči.

Ob klicu na pomoč naj bo telefon vključen, da lahko klicatelj posreduje dodatne informacije. Če se razmere spremenijo, je koristno povedati, v katero smer se ogenj širi in ali so v bližini stanovanjske hiše, daljnovodi ali druge pomembne naprave.

Skupna odgovornost varuje ljudi in naravo

Gasilci pri svojem delu pogosto ugotovijo, da je bil začetek požara povezan z majhno nepazljivostjo. Prav zato opozorila niso namenjena le tistim, ki načrtujejo kurjenje, temveč vsem, ki se gibljejo v naravi ali opravljajo dela na prostem. Previdnost pri vsakem viru toplote lahko prepreči škodo, ki bi jo bilo pozneje težko omejiti.

Pomembno je tudi, da prebivalci spremljajo obvestila občin, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalnih gasilskih enot. Omejitve se lahko glede na vremenske razmere hitro spremenijo. Posebno pozornost si zaslužijo starejši, otroci in obiskovalci, ki morda ne poznajo značilnosti zasavskega terena.

Prebivalci Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi in okoliških krajev lahko s premišljenim ravnanjem pomembno zmanjšajo možnost požara. Pred vsakim kurjenjem preverite razmere, ogenj ves čas nadzorujte, odpadkov ne sežigajte na prostem in ob prvih znakih požara takoj pokličite 112.("")]

//